BELJAKOVINE

Beljakovine v normalni človekovi prehrani zadovoljijo največ  15 odstotkov energetskih potreb. So velike molekule, v katerih so s posebno vezjo v točno določenem zaporedju povezane aminokisline. Človek za svoj obstoj potrebuje aminokisline, in ne beljakovin. Aminokisline pomenijo osnovne gradnike celic, tako mišičnih kot tudi imunskih celic, encimov in nekaterih hormonov. Beljakovine iz hrane človeško telo v prebavnem traktu razgradi na osnovne spojine aminokisline, ki se nato v procesu presnove pretvorijo v telesu lastne beljakovine. Telo laže ustvari telesu lastne beljakovine iz aminokislin tistih beljakovin, ki so človekovim podobne. To so predvsem beljakovine živalskega izvora, ki so po vsebnosti esencialnih aminokislin vredne več kot rastlinske beljakovine, vendar je mogoče potrebne količine esencialnih aminokislin s hrano dobiti le ob uživanju tako živalskih kot rastlinskih beljakovin. Živalske
beljakovine imajo torej višjo biološko vrednost kot rastlinske, kar je razvidno iz zapisanih okvirnih bioloških vrednosti nekaterih živil: jajce 100, pusta govedina 92, kravje mleko 88, soja 84, riž 81, koruza 72. Biološka vrednost beljakovin pomeni izkoristek beljakovin iz hrane.

Aminokisline
Aminokisline so kemijske spojine ogljika, vodika, kisika in dušika, znane pa so tudi take, ki v svoji zgradbi združujejo še žveplo.

Ločimo: .

• esencialne aminokisline – organizem jih ne more ustvariti sam in jih mora dobiti s hrano;
• neesencialne aminokisline – telo jih ustvari samo, vendar le ob zadostnem vnosu ostalih aminokislin ali vsaj dušika s hrano.

Od 22 aminokislin jih je esencialnih osem: levcin, lizin, valin, fenilalanin, metionin, triptoKoža mora biti na otip prijetna, gladka in napeta, žametna, dovolj mastna in primerno vlažna. Celice kože so zgrajene iz aminokislin, ki so v beljakovinah. Kakovost beljakovin, ki jih zaužijemo, se meri po tem, koliko našemu telesu lastnih beljakovin bo iz zaužitih beljakovin telo izdelalo. Ugotovili so, da je tudi počutje v neposredni povezavi z ustrezno kožo. To se da meriti: če imamo 8 g beljakovin na deciliter krvi, potem bo naše počutje dobro in koža odlična. Če bo manj kot 6 g beljakovin na deciliter krvi, bomo utrujeni, koža pa bo uvela in mlahava..

Dovolj beljakovin bomo imeli, če bomo uživali mleko in mlečne izdelke, meso, ribe, jajca, stročnice in sojo ali dopolnjevali z beljakovinskimi napitki. Toda nič nam ne pomaga uživati vsega tega, če nimamo urejene želodčne kisline. Beljakovine se namreč prebavljajo v želodcu, zato so ustrezna kislost v želodcu ter dovolj prebavnih encimov odločilnega pomena za prebavo beljakovin. Če so beljakovine nekakšni »zidaki« ali gradniki celic